Objave – November 2020

Prilagojen protokol za vrednotenje živčno-mišične funkcije kolena pri pacientih z osteoartritisom kolena

Regresijska premica grafa raztrosa hitrosti prirastka ali upada (relaksacije) sile in vrha sile se uporablja za vrednotenje živčno mišične funkcije. Avtorji Nejc Šarabon, Žiga Kozinc, Tina Čeh in Darjan Smajla so v članku »Adapted protocol o frate of force development and relaxation scaling factor for neuromuscular assessment in patients with knee osteoarthritis« uveljavili metodo, pri kateri se uporabljajo samo nižje submaksimalne sile z namenom izogibanja bolečini v kolenu, ki se lahko pojavi pri pacientih z osteoartritisom kolena.

Link: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33197807/

Ali lahko st vadbo proti uporu vplivamo na ravnotežno sposobnost?

Avtorja prof. dr. Nejc Šarabon in asist. Žiga Kozinc sta v članku povzela pregled študij, ki so vrednotile učinke vadbe proti uporu na ravnotežno sposobnost. Meta-analiza je pokazala statistično značilno izboljšanje ravnotežja po obdobju vadbe proti uporu, tako na odraslih preiskovancih kot pri starostnikih. Vadba proti uporu je tako lahko uporabna za izboljšanje ravnotežja, vendar se je potrebno zavedati, da bomo največje izboljšanje dosegli z usmerjeno vadbo ravnotežja. Izvajanje vadbe proti uporu bi lahko bil časovno učinkovit kompromis za posameznike, ki ne želijo ali ne zmorejo izvajati velike količine vadbe.

Link: https://www.mdpi.com/2075-1729/10/11/284

Zmogljivost odmikalk kolka v povezavi s stabilnostjo ob zunanjih motnjah pri starejših

Avtorji asist. Žiga Kozinc, doc. dr. Darjan Smajla in prof. dr. Nejc Šarabon so preučevali povezavo med ravnotežnimi oziroma posturalnimi odzivi ter zmogljivostjo odmikalk kolka, pri čemer so slednjo vrednotili tako v oziru največje jakosti, hitre jakosti ter skalarnega faktorja prirastka sile (ang. rate of force development scaling factor; RFD-SF). Poročali so, da je bil RFD-SF odmikalk kolka zmerno povezan z konsistentnostjo odzivanja na zunanje motnje. RTD-SF bi lahko igral vlogo pri vrednotenju in posledično ohranjanju posturalnega ravnotežja pri starejših odrasli. S tem bi lahko predstavljal pomembno alternativno klinično orodje tradicionalnim ocenam. Nenazadnje bi lahko bi predstavljal dopolnilno orodje za oceno tveganja padcev, vendar je za potrditev tega potrebnega še obilico dodatnega raziskovanja.

Link: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0966636220306378

Prehodno obnašanje telesnega nihanja med posturalno nalogo: primerjava med preferirano in ne-preferirano okončino

Ocene posturalne kontrole mirne drže običajno vključujejo zajem analizo signala nihanja telesa, najpogosteje gibanje centra pritiska (CP). Pred kratkim je bilo predlagano, da lahko prehodne značilnosti nihanja telesa ponujajo dodatne informacije o posturalnem nadzoru. V tem članku avtorja asist. Žiga Kozinc in prof. dr. Nejc Šarabo raziskujeta povezavo med tradicionalnimi ocenami nihanja telesa (hitrost, amplituda in frekvenca CP) in indeksi prehodnega vedenja, ter dodatno učinke preference noge. Skupno 705 zdravih mladih športnikov je izvedlo 30-sekunde preizkuse nihanja telesa v enonožni stoji. Ugotovljeno je bilo, da so prehodne značilnosti nihanja telesa (izražene kot relativne razlike med posameznimi časovnimi intervali znotraj preskusa) v zanemarljivi ali šibki korelaciji (r ≤ 0,26) z istovrstnimi spremenljivkami, izraženimi kot povprečje po celotnem preskušanju. Vse spremenljivke CP so pokazale prehodne značilnosti, ki so se odražale v statistično značilnem zmanjšanju (hitrost in amplituda CP) ali povečanju (frekvenca CP) med meritvijo.  Preferirana noga je pokazala manjše nihanje telesa, vendar so bile razlike med nogama zelo majhne. Razlike med nogami so bile opažene tudi pri prehodnih značilnostih nihanja telesa. Preferirana noga je zlasti pokazala zgodnejše zmanjšanje nihanja v smeri naprej-nazaj in večje zmanjšanje nihanja medialno-lateralno. Nadaljnje študije bi se morale osredotočiti na proučevanje klinične uporabnosti indeksov prehodnega vedenja telesnega nihanja.

Link: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnhum.2020.617222/abstract